Helena Perhoč: Teče rieka

Pre izvoru joj je rodni kraj,
tam mala, sitna na puot kreče,
pomali raste,
pomali teče.

Ribe za sobom vleče,
i listje i kitje,
vetrek ju pomali tira
i neda ji mira.

Suončece ju topi,
diežđek ju puni,
vija se,
ka čim več toga vidi.
Čuda puoteci si dela,
ka na več struoni gledi.

Uspuot posljuša
popievke razne,
ftičeki se oglašuvlejo
i skupa z riekom oni plešejo.

Teče rieka i fletno
i pomali.
Negda se žuri
kak da bi ju tirali.
Negda pak je trudna
ka jedva more dale iti.

Tekla bu ona dugo časa,
tekla i tekla,
ali ne i zanavek.
Negdi bu postala
i teči prestala.

Tuožna bu, al negdi
kraja bu sikak mela,
de bu druga voda ona postala
i na več kak prije bila.

Vrnuti se več na mogla,
tam de završi, tam bu i ostala.
Jer rieka sam v janu struon ide
i nikak se nuozrat vrnuti nebre.

Helena Perhoč, 8.a

OŠ Domašinec, Domašinec

Mentorica: Sanja Vebarić