Gita Radiković: Levi šolec
Zasigurno znom da nigdar nebi rekli
kaj je se napravil jeden šolec stekli.
Jolen je te šolec i na rođenoga brata,
ne vidi od jola dale od svojega potplata.
„De god išel, desnoga je navek bole pazil,
a z menom, bokcom, vu blato zagazil!
Žnerance moje sam nekak nateže,
a desnomo lepoga mašlina zveže!”
„Med šolcima ga ne pravice”, reče levi šolec,
„Dost je bilo toga, došel bo tome konec!”
„Nogu bom mu žmikal ka žule dobi,
il’ namestil kamenčeka pa nej ga boli!
I vodu bom pustil, da bo v mlako stol,
kaj se jo trpim, unda bo on znol!”
I premišloval si je šolec pred vrotima vuni,
a dobežal je pes kak trda kmica črni!
Čem ga je zglednul, mam ga je povohal,
v zobima ga dnesel i pod hrušku zakopal.
Gita Radiković, 11 godina
Šenkovec
*rad za kajkavski zbornik van konkurencije
